Z nasmehom na obrazu sem prišla do prijateljice in komaj sem čakala, da ji povem, kako bom čez en mesec njena soseda na obali. To je bila prva stvar, ki sem ji jo povedala. Seveda mi je takoj rekla, da sem hecna, ker ne sprejmem njenega povabila, da pridem k njej. Ima namreč sobo za goste in z veseljem bi mi jo oddala zastonj. Ampak si tako želim biti sama v apartmaju cel mesec, da me prav nič ne mika, da bi bila pri njej. Če bi bila na tesnem s financami, bi verjetno to sprejela, ampak ker nisem in ker res potrebujem biti sama na obali, tega ne morem sprejeti.
Takoj, ko sem se raz pakirala, sva odšli do plaže in šli najprej na pico in sladoled, potem pa naravnost na ležalnike. Dvakrat sem šla v morje plavati potem sem pa zaspala na ležalniku vsa utrujena, a srečna, ker se je vse odvilo bolje, kot sem pričakovala.
Dve uri sem spala in dremala, preden sem se končno popolnoma zbudila in bila pripravljena še, kaj narediti. Ko sem se obrnila na stran, kjer je bila prijateljica, sem videla, da je ležalnik prazen. Kar je pomenilo, da verjetno kje na kavi ali pa v morju. Ravno, ko sem vstala, sem jo zagledala, kako z dvema kavama hodi proti meni in bilo je, kot da mi bere misli. Še preden sem ugotovila, da potrebujem kavo, je bila že pri meni. Spila sem kavo v dveh požirkih in čez nekaj trenutkov sem bila že popolnoma budna. Prva stvar, ki sem jo naredila, je bila, da sem šla ponovno v morje plavat.