Pred nami je bil prekrasen vikend in res bi ga bilo škoda preživeti doma. Zato sva se z mojim dragim odločila, da se zapeljeva do obale. Slovenija je majhna, iz enega dela Slovenije si takoj na drugem, tako, da to ni bil noben problem. Edino se zakomplicirajo stvari, če pride do zastojev, to pa je precej zoprno, takrat si lahko na cesti tudi več ur. 

Prišla sva na obalo okoli 11h in se odločila, da se najprej sprehodiva do morja. Tam pa moj dragi videl, da bo danes peljala barka in dal idejo, da bi lahko šla z barko iz Kopra do Pirana. Sprva sem bila malo skeptična, ker sem se bala vseh teh ladij in bark, ker sem bila prepričana, da bo meni slabo. Nato me je le pregovoril in prvič sem se peljala z barko po morju. Občutek je bil res lep. Na začetku sem se obremenjevala, da mi bo slabo in me je bilo strah, potem pa sem začela uživati in pozabila sem na slabost. Ko smo prispeli v Piran, smo imeli čas, da smo se lahko malo sprehodili ali spili kakšno pijačo. Midva sva izkoristila čas za kavico ob morju. 

Kmalu smo se vrnili nazaj in tako sva imela še dovolj časa, da greva na eno dobro kosilo in se kasneje še sprehodiva po mestu. Vesela sem bila, ker sem končno premagala strah, tako sem ugotovila, da pa ne spadam med tiste, ki jih je na ladji slabo. Mogoče pa se sedaj le odločim, da grem na potovanje z ladjo, to pomeni križarjenje. Kajti to si od nekdaj tudi želim, ampak si ne upam iti, sedaj bo odločitev lažja. …